Dobrodošli! Vesel sem, da ste tukaj.
Moje ime je Tadej. Fotografija je zame več kot le poklic – je način, kako gledam na svet in ljudi okoli sebe..
Kot poročni fotograf verjamem, da so fotografije več kot le podoba – so spomini, čustva in zgodbe, ki jih ohranjamo za prihodnost.
Vsak par, vsaka družina, vsaka zgodba je unikatna – in prav to me navdihuje pri mojem delu.
Največje zadovoljstvo pa pride takrat, ko ob ogledu nastalih fotografij v vaših očeh zasije iskrica. To je trenutek, ko vem, da sem svoje poslanstvo izpolnil.
Moji začetki - orjaška muha
S fotografijo sem se začel spogledovati že v otroških letih. Spominjam se, da mi je mami na enega izmed prvih taborov v vrtcu - star sem bil celih sedem let, posodila svoj kompaktni fotoaparat na film, da bi kaj fajnega "poslikal". Cel teden sem veselo pritiskal na sprožilec. Ko je bil čez teden dni film razvit in smo si lahko ogledali nastale fotografije je bilo že slutiti, da imam umetniško žilico. Na enem izmed posnetkov je namreč bilo razvidnih ducat otroških adidask kako stojijo v krogu lepo razporejene po robu slike. Na sredini pa nič - praznina. Ko so me doma vprašali kaj bi naj to predstavljalo, sem podal strokoven odgovor: Slikal sem muho. Kakšno muho? Muha, na sredini je, je ne vidite? Orjaška muha!
Bila je res ogromna, kot je ogromna postajala tudi želja ujeti vse čudovite prizore narave in lepe trenutke vsakdana. Začel sem fotografirati naravo, živalski svet, pokrajino, vse kar se je dalo fotografirati. Pozneje, v srednji šoli sem se pridružil murskosoboškemu fotoklubu kjer sem še bolj podrobno spoznaval svet fotografije. Skozi literaturo, ki sem jo večinoma izbrskal na zaprašenih policah kluba sem občudoval fotografije znanih imen fotografskega sveta. Bratranec Aljaž, umetniška duša, me je uvedel v svet umetniške fotografije in temnice, kjer sva v fotoklubu Zrno v Velenju ustvarjala umetnost. No, ustvarjal je on, jaz pa sem se učil in srkal znanje. Začel sem ustvarjati v temnici domačega kluba, pozneje pa si naredil temnico kar doma. Tu sem prebil marsikatero noč in z navdušenjem opazoval, kako ob medli rdeči svetlobi v kemiji (kad z razvijalcem, fiksirjem) pred mojimi očmi rišejo sivine in črnine... čista fantazija.
Klasična in digitalna fotografija
Danes, leta po orjaški muhi je klasična fotografija samo še lep spomin. Še danes imam na doma na polici na častnem mestu legendarnega Nikona F301, ki ga je ati nekega dne nabavil "kar tako", da bo malo "slikal". Z njim sem ustvarjal in se učil osnov fotografske tehnike, ki so me pripeljale do sem kjer sem sedaj. Prvi digitalni fotoaparat sem dobil okoli leta 2004, Canonov kompakt z dvema megapiksloma. Leta 2006 pa pride prvi profi digitalni aparat Nikon D1x - odprl se je nov svet. In danes sem tukaj...
Zakaj fotografija?
Vsaka zgodba je enkratna. Vsak nasmeh, vsaka solza sreče, vsak objem nosi svojo toplino, ki jo želim ujeti skozi objektiv. Moje največje veselje je, ko fotografija ni zgolj slika, ampak občutek – trenutek, ki ga lahko znova in znova doživite.
Verjamem, da se prava vrednost fotografij pokaže šele čez leta, ko boste ob listanju albuma skupaj z otroki ali vnuki začutili enako iskrico, kot na dan, ko so posnetki nastali. To je spomin, ki ne zbledi. Trenutki minejo, fotografija pa jih ohrani žive in prav v tem je njena čarobnost.
Moj pristop
Pri delu se trudim ustvariti sproščeno in prijetno vzdušje. Verjamem, da najbolj pristne fotografije nastanejo takrat, ko ste vi – vi sami.
Nisem le fotograf, temveč tudi opazovalec in pripovedovalec zgodb. Ne vsiljujem se, ampak tiho iščem tiste drobne trenutke, ki povedo vse.
Zakaj jaz?
Če iščete fotografa, ki vas bo znal poslušati, razumeti in predvsem ujeti vašo zgodbo na iskren in pristen način, potem ste na pravem mestu.
Vsako fotografiranje jemljem kot čast in odgovornost – zavedam se, da ustvarjamo nekaj, kar bo imelo pomen še dolgo po tem, ko bo dan za nami.
.png)
Hvala, ker ste si vzeli čas, da me spoznate.
Z veseljem bom prisluhnil vaši zgodbi in skupaj bomo ustvarili nepozabne spomine, ki bodo za vedno ostali del vas.
